Dolgotrajna oskrba pri premierju Golobu: "možnost pravice" in ukradeno leto

Dolgotrajna oskrba, ki je eden od ključnih projektov aktualne vlade in največja reforma na področju socialnega varstva v zadnjem času, na terenu še ni zaživela, kot je to predvidel zakon, sprejet v začetku 2024. Kljub temu da je pravica do dolgotrajne oskrbe na domu stopila v veljavo 1. julija, takrat pa se je začel pobirati tudi novi obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, se ta pravica še vedno ne izvaja. Centri za socialno delo, ki so vstopne točke v sistem dolgotrajne oskrbe, namreč še vedno nimajo ustreznega informacijskega sistema, s katerim bi izdajali odločbe glede upravičenosti do te pravice.

V dveh mesecih 4000 vlog

Kot je danes poročal Radio Slovenija, je v dveh mesecih vlogo za oskrbo na domu podalo približno 4.000 ljudi, izdana pa ni bila še nobena odločba. Ministrstvo je zato centrom naložilo, naj začnejo odločbe izdajati ročno. To pomeni, da bodo morali centri zaprositi posamezne organe za vse relevantne podatke, na primer o zavarovanju, drugih primerljivih pravicah, bančnem računu, odločbo pa bodo morali ročno tudi spisati, je za Radio Slovenija pojasnila sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec. Ocenila je, da bo izdaja odločb na takšen način potekala počasi, pa tudi možnost napak bo večja.

Zapletalo se je sicer tudi že s prvo pravico, ki jo je uvedel zakon o dolgotrajni oskrbi – pravico do oskrbovalca družinskega člana. Ta se je po zakonu začela izvajati 1. januarja 2024, a se je zaradi zamud pri vzpostavitvi informacijskega sistema in posledično izdaje odločb začela izvajati z večmesečnim zamikom.

Delodajalci: Pobiranje prispevka brez zagotavljanja storitev je sporno

V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) so danes opozorili, da je pobiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo brez zagotavljanja storitev te oskrbe sporno in da bi ga morali prekiniti. Tako zbrana sredstva bi morali po njihovih besedah porabiti namensko, kar pa se trenutno ne dogaja, so še navedli.

V prvem mesecu pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo se je na posebnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije nabralo nekaj več kot 44 milijonov evrov. Po oceni ministrstva za solidarno prihodnost se bo letos v državno blagajno nabralo skoraj 260 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa približno 650 milijonov evrov, so spomnili v današnjem sporočilu za javnost.

"Tako po novem plačujemo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki pa sploh še ni zaživela v obliki storitev, ki bi jih morali nuditi uporabnikom po zakonu. Zato znova izpostavljamo, da je bil nujen odlog plačevanja prispevka, za katerega država ni imela posluha. Utemeljeno se namreč sprašujemo, zakaj potem plačujemo že zdaj, na zalogo," so zapisali delodajalci.

Poudarili so, da morajo biti zbrana sredstva v okviru prispevka za dolgotrajno oskrbo porabljena namensko, torej za storitve dolgotrajne oskrbe, kar pa se po njihovih besedah trenutno ne dogaja.

Poudarili so, da so stroški dela v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU nadpovprečno obremenjeni, zato so vsakršne dodatne obremenitve na tem področju nedopustne.

Kritični so bili tudi do zavračanja njihovih pozivov ministrstvu za solidarno prihodnost k predložitvi izračunov in drugih podatkov, ki so podlaga za pobiranje prispevka, izpostavili pa so tudi opozorila stroke glede pomanjkanja ustreznih kadrovskih in institucionalnih zmogljivosti ter nedorečenosti storitev.

Premier Golob: Ne smemo in ne bomo se ustavili

Kljub vsem kritikam in očitkom je bilo po današnjem posvetu o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sklical premier Robert Golob, slišati pozitivne in optimistične izjave.

Golob je po koncu posveta, ki je bil sicer zaprt za javnost, ponovil, da je dolgotrajna oskrba eden večjih vladnih projektov. "To je naša civilizacijska dolžnost do naših staršev, dedkov in babic. Danes smo imeli zelo odkrit pogovor z vsemi deležniki, ki so zadolženi za pripravo in kasneje za izvajanje dolgotrajne oskrbe," je dejal.

Povedal je, da so se na posvetu posvetili vsem šibkim točkam, ki so bile do zdaj identificirane. "Zaključek je bil samo en: ne smemo in ne bomo se ustavili, projekt mora teči v skladu s časovnico," je dejal premier, ob tem pa dodal, da ne pričakujejo, da bo po vsej državi s prvim dnem vsak uporabnik lahko dobil enako kakovostno storitev. "Gre za prevelik projekt, da bi bilo to mogoče." Nekatere regije po njegovih besedah hitreje napredujejo kot druge, a je dejal, so vsi odločeni, da ta projekt izpeljejo.

Golob je napovedal vnovični sestanek čez mesec dni, na katerem naj bi ugotavljali, kako uspešno so odpravili "ozka grla". "Do takrat pa bo delo potekalo v skupinah. Vsaka skupina se bo ukvarjala s svojim področjem, da bomo lahko izzive tudi ciljno naslavljali," je še dejal Golob.

Na vprašanje, ali je sam zadovoljen s trenutnim funkcioniranjem dolgotrajne oskrbe, pa je dejal, da so točno to vprašanje danes zastavili udeležencem posveta. "In eden od zaključkov je bil, da so, ne glede na medijsko sliko, razmere v sistemu boljše." Zagotovil je, da to niso njegove besede in da je sam danes zlasti poslušal.

Občine bodo potrebovale nekaj mesecev, da se prilagodijo

Po besedah kočevskega župana Gregorja Koširja so se na posvetu zelo odkrito pogovorili o nekaterih še odprtih vprašanjih. Povedal je, da si v občinah željo, da bi čim prej dobili enoten informacijski sistem ter da bi bile čim prej izdane odločbe o pravici do dolgotrajne oskrbe na domu. Na podlagi števila upravičencev bodo namreč lahko predvideli, koliko bo potrebnega dodatnega kadra. Občine in izvajalci bodo potrebovali nekaj mesecev, da se bodo prilagodili, je opozoril.

Maljevac: Z julijem je bila uvedena "možnost pravice"

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je po posvetu poudaril, da gre za zelo velik sistem, ki se vzpostavlja postopno. Dejal je, da bodo zagotovo naleteli še na kakšne ovire, a po njegovih besedah gre za "tek na dolge proge", za sistem, ki ga vzpostavljajo za prihodnjih deset, dvajset let.

Na vprašanje, kdaj bo vzpostavljen informacijski sistem in kdaj bodo izdane odločbe, je odgovoril, da je sistem v fazi testiranja in da bo zaživel "v prihodnjih tednih". V vmesnem obdobju pa so se s centri za socialno delo dogovorili za izdajanje odločb prek informacijskega sistema Krpan. Omenil je še, da bodo predvidoma pregledali celoten postopek od izdaje odločbe do priprave osebnega načrta, da bi ugotovili, ali so v tem postopku še kakšne težave.

Na vprašanje, kaj je razlog za takšne zamude, je minister odgovoril, da "do zamud dejansko ne prihaja", saj da je s 1. julijem začela veljati "možnost pravice", pravica pa naj bi dejansko zaživela jeseni.

Spomnil je, da bo s 1. decembrom v veljavo stopila še pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, ko naj bi upravičenci za standardno oskrbo, torej dvoposteljno sobo v DSO, plačevali manj od zajamčene pokojnine.

Kadri: "Brez prevelikih pričakovanj"

Eno od perečih vprašanj izvajanja dolgotrajne oskrbe je vprašanje kadrov, saj že v obstoječem sistemu socialnega varstva primanjkuje zaposlenih, tako na področju pomoči na domu kot v domovih za starejše.

Maljevac je zagotovil, da ukrepi, ki so jih uvedli z interventnim zakonom, po besedah prisotnih na posvetu že kažejo nekatere rezultate. Golob je sicer v izjavi po posvetu poudaril, da se ena od skupin, ki so jih oblikovali na posvetu, ukvarja tudi s to problematiko. "Na naslednjem posvetu bomo imeli te odgovore. Ne dajemo pa nobenih prevelikih pričakovanj, saj je treba zadeve res celovito pogledati."

Mesca žalosti politikantstvo

Minister za delo Luka Mesec, ki je bil prav tako na posvetu, je dejal, da ga žalosti politikantstvo, ki da se je spletlo okrog dolgotrajne oskrbe. Spomnil je, da je opozicija z referendumom vladi "ukradla eno leto", ko niso mogli ne postaviti pristojnega ministrstva ne sprejeti ustrezno spremenjenega zakona, "zdaj, ko je vse skupaj steklo, pa rušijo ministra".

Opozicijski NSi in SDS sta namreč v petek zoper Maljevca vložili interpelacijo, v kateri mu med drugim očitajo prav to, da ni ustrezno vzpostavil sistema dolgotrajne oskrbe. "To ni normalen politični boj, ampak spodkopavanje sistema dolgotrajne oskrbe," je komentiral Mesec.

Na očitke glede zamud z izvajanjem pravic, posebej pravice do oskrbe na domu, je odgovoril, da je ta vlada prva po dvajsetih letih, ki je uvedla sistem dolgotrajne oskrbe in ki je začela pobirati temu namenjen prispevek. "Če bo nekaj tednov zamude zaradi informacijskega sistema, ne bo konec sveta."

Na kritike predstavnikov delodajalcev glede pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo pa je odvrnil, da je prispevek jasen in uveden z zakonom že več kot leto in pol. Če bomo želeli imeti dolgotrajno oskrbo, jo bo treba od nekod tudi plačati, je dejal.

Z novim prispevkom šele na evropskem povprečju

Po besedah predstavnice Inštituta RS za socialno varstvo Andreje Rafaelič je Slovenija v primerjavi z evropskim povprečjem do sprejetja tega zakona podpovprečno namenjala za dolgotrajno oskrbo, po uvedbi prispevka pa se bo šele približala evropskemu povprečju. Rafaelič je očitke glede zamud pri izvajanju dolgotrajne oskrbe komentirala, rekoč, da so sistem dolgotrajne oskrbe v Nemčiji uvajali deset let, s počasnimi postopki in zamudami pa da se soočamo tudi v okviru nekaterih drugih že uvedenih sistemov, denimo pokojninskega in invalidskega zavarovanja.